PREBERITE – “Kateri učni tip ste” in “Motivacija za učenje”

PREBERITE – “Kateri učni tip ste” in “Motivacija za učenje”

September 30th, 2009  |  Published in PREBERITE

KATERI UČNI TIP STE?

Verjetno se boste strinjali, da imajo tisti, ki vedo kako se najbolje učijo veliko prednost. S tem si skrajšajo čas učenja in zmanjšajo frustracije povezane z učenjem ali pomnjenjem.

Učni tipi in kako se učiti (povzeto po Gamm R., Ehlert A., Izurite svoje možgane, Založba učila 2010)

V osnovi imamo tri  učne tipe. Nihče ni samo en izčiščen tip temveč kombinacija vseh treh. Je pa res da lahko en zelo izstopa. Torej razlikujemo:

1. vizualni tip: težišče zaznavanja je v očeh; nanj ima videno veliko večji vpliv kot slišano ali občuteno;

2. kinestetični tip: okolico zaznava predvsem s pomočjo občutkov, torej telesnih zaznav;

3. avditivni tip: v njem se posebno močno usidra tisto, kar zaznava s sluhom;

Verjetno se nam vsem pojavi takoj vprašanje kako lahko na najlažji način ugotovimo kakšen učni tip smo. Naredimo vajo s katero boste to lahko ugotovili. Vaje se lotite povsem sproščeno, ne glede na to kateri obliki zaznavanja dajete prednost.Vaja:

Postavite ali usedite se udobno nasproti svojega partnerja/partnerke in ga/jo prosite, naj natančno opazuje gibanje vaših oči. Zdaj poskusite z očmi zasledovati obliko ležeče osmice. Vaš opazovalec mora zdaj paziti na to, v katero smer se najbolj usmerjajo vaše zenice. Navzgor, navzdol ali na stran.

Če želite rezultat preveriti lahko naredite še en poizkus. Postavite se enako kot prej, tokrat se pogovarjajta. Sogovornika prosite, naj vam postavi nekaj vprašanj, pri katerih vam ne bo treba veliko razmišljati; na primer, kaj je bilo vaše najlepše počitniško doživetje ali kaj ste jedli pred dvema tednoma. Pri tem se mora vaš partner osredotočiti na to, kam se usmerijo vaše oči, ko ste odgovorili. Tako lahko preverite prejšnji rezultat. Ta tehnika preverjanja mi je osebno ljubša in kadar sogovornike testiram na ta način dobim boljše rezultate.

Če so bile vaše oči usmerjene predvsem navzgor, ste nagnjeni k vizualnosti. Tako informacije najbolje sprejemate z očmi. Ste klasični bralni tip, se zelo dobro učite tudi iz grafik in slik. Tiskana beseda ima za vas večjo vrednost kot govorjena.

Če se vaš pogled usmeri navzdol, ste kinestetični tip torej ste naravnani na telo. Za vas je najboljša metoda učenja aktivno sodelovanje in preizkušanje. Žal ima ta oblika učenja tudi svoje muhe, predvsem pri otrocih, ki še hodijo v šolo, ker moteči vplivi zelo hitro odvrnejo njihovo pozornost.

Če ste kinestetični tip je najbolje, da si vse napišete na roko (to naj počne tudi vaš telesno naravnani otrok) – tako bo zadovoljen sprejemni kanal in pomen informacij se bo samodejno povečal. Ko učno snov ponavljate, je najbolje, da to počnete med gibanjem, hodite gor in dol ali sedite na sobno kolo.

Če gre vaš pogled pretežno vstran, v smeri ušes, ste najverjetneje avditivni tip, ki intenzivneje zaznava vse, kar sliši. To pomeni, da bolje sprejemate slišano kot prebrano. Če se morate naučiti pomembne tekste, je najbolje, da jih glasno preberete ali si jih posnamete, potem pa jih poslušajte. Ste klasični tip pri katerem obrodi največ sadov avdio tečaj. Torej zavestno poslušajte, kadar vam kaj razlagajo.

Vsaj v osnovni šoli je veliko staršev, ki želijo pomagati svojim otrokom in se z njimi učijo ali jih učijo. Na vse možne načine jim skušamo razložiti tekočo snov. Verjetno pa se ne zavedamo, da razlagamo in interpretiramo snov na sebi najustreznejši način. Ker imam tudi sama enake izkušnje, me je zanimalo, kako bi to lahko naredila bolje predvsem pa na način, da bi ga moj otrok razumel in bi bil njemu najbližji. Veliko si lahko pomagamo že s testiranjem sebe in otroka, tako da ugotovimo, kateri zaznavni tipi smo in kakšna pot je za našega otroka najprimernejša.

MOTIVACIJA ZA UČENJE

Učenje je mentalni proces, ki zahteva mentalni napor, koncentracijo, znanje o tem, kako se učiti, vztrajnost, sproščenost in še mnogo drugih kognitivnih procesov, brez katerih ne moremo kvalitetno obdelati informacij in ustvarjati nova znanja. Glede na vse to je učenje težko in naporno za naš organizem, zato ni čudno, da učenci, dijaki in študenti pogosto prestavljajo učenje na »pozneje« ali na »jutri« ter uporabljajo še vse ostale znane oblike bega od učenja. Verjetno je marsikomu izmed vas poznano, kako v času, ko bi se morali učiti, pogosto najdemo neke druge »pametnejše« in pomembnejše stvari, ki jih moramo opraviti. Ravno takrat moramo pospraviti hišo ali stanovanje, urediti in očistiti omaro, pospraviti knjige, slišati se moramo z vsemi prijatelji, ki jih imamo, pogledati eno od nešteto nadaljevank na TV … Kako se pripravimo, da se začnemo učiti prav danes, in se upremo vsem dejavnostim, ki bi jih lahko počeli namesto učenja?

En del odgovora na to vprašanje je v motivaciji za učenje. Obstajata namreč dve osnovni vrsti motivacije: ekstrinzična in intrizična motivacija. Ekstrinzična motivacija je vrsta oz. oblika motivacije, pri kateri je naše vedenje spodbujeno z nekim zunanjim dejavnikom — motivom. Ta vrsta motivacije vključuje cilje, vrednote in interese drugih, ne pa nas samih. Primer tako motiviranega učenca je učenec, ki se nek predmet uči zato, da bi dobil dobro oceno, se izognil kazni ali dobil kakšno nagrado. Naše vedenje je v tem primeru motivirano z dogajanjem izven nas samih. Ekstrinzični faktorji pogosto motivirajo tudi druga naša vedenja. Sami po sebi niso slabi, niti vedenje, ki je spodbujeno s temi faktorji, ni manjvredno, vendar ti faktorji sami po sebi pogosto niso dovolj, da bi se določena oseba lotila učenja ali česar koli drugega.

V nasprotju s to vrsto motivacije intirzična motivacija spodbudi osebo od znotraj in vedenje, ki je intirzično motivirano, veliko lažje sprejmemo in izvedemo oz. izvajamo ter pri izvajanju katere koli dejavnosti, ki je spodbujena s to vrsto motivacije, najpogosteje uživamo. Primer intirzično motiviranega učenja je učenec, ki se uči o neki državi, da bi spoznal izvor svoje družine, učenec, ki se uči tujega jezika, da bi lahko komuniciral preko interneta z vrstniki iz drugih držav in podobno. Raziskave so pokazale, da učenci, ki so intirzično motivirani, vložijo veliko več truda v učenje, so bolj vztrajni, se učijo z razumevanjem in uporabljajo več različnih načinov, da bi se kaj naučili. Glede na povedano skušajte pri učenju tistih zadev, ki vam niso zanimive, so vam dolgočasne ali pa se jih enostavno ne želite učiti, najti kakšen dober razlog, zakaj bi vam to koristilo in bi bilo za vas osebno dobro.

vir: www.inotimum.com

Comments are closed.


KONTAKT

email: kratos@kratos.si

tel. ++386 41 725 222
tel. ++386 41 726 222

Delovni čas :
od pon. do pet. od 9.00 do 18.00

BREZPLAČNI VODENI TRENINGI

Vsak ČETRTEK od 18.00 do 20.00 ure.
Namenjeni so udeležencem naših tečajev hitrega branja Power reading
Potrebna predhodna prijava na katos@kratos.si

PLAČILNI POGOJI

Kotizacija se vedno poravna
pred začetkom tečaja ali seminarja.

Možnosti plačila preko TRR:
SBERBANK SI56 3000 0001 3295 438
SPARKASSE SI56 3400 0101 5418 189

- plačilo na obroke po dogovoru.