»Lahko prikriješ spomine, ne moreš pa spremeniti preteklosti.« Haruki Murakami

Deževni poletni popoldnevi so bili kot nalašč za odkrivanje novih knjig. Kadar ne vem, kaj bi brala, grem v knjižnico in preprosto vzamem, kar mi pride pod roko. Tokrat sem vzela dve knjigi, ki sta mi vzbudili mešane občutke.

Prva je delo japonskega pisatelja Murakamija Brezbarvni Tsukuru Tazaki in njegova leta romanja. Ob prebiranju zgodbe o doživljanju bolečine ob brutalni prekinitvi prijateljstva brez pojasnjenega razloga sem nekako čutila v sebi japonski minimalizem. Zdi se mi, da preveva vso zgodbo in da je ta zelo japonska. Vem, da je slišati čudno, seveda je japonska, saj jo je napisal japonski avtor, vendar sem ob branju čutila praznino, takšno, ki jo občutim v minimalistično urejenih prostorih. Res je, da je ta lahko osvežujoča in sproščujoča, vendar mene je ta počasen ritem na trenutke dolgočasil. Zgodba v meni ni vzbudila nekih občutkov, čeprav jasno predstavi junakovo spoznanje, da »človeških src ne druži samo ujemanje. Najmočneje jih povežejo rane, vzajemna bolečina in ranljivost.«

Za ljubitelje Murakamija in minimaliste.

Kar me pripelje do druge knjige z naslovom Miniaturistka britanske pisateljice Jessie Burton. Observer je navedel, da je bila ta knjiga ena od literarnih vrhuncev leta 2014. Miniaturistka je nekoliko »odštekana« knjiga. Zgodba se dogaja leta 1686 v Amsterdamu. Navedeno je, da je to »zanimiva in napeta zgodba o ljubezni in obsedenosti, izdajstvu in maščevanju, videzu in resnici«.

Je pa zanimivo, da si nekdo lahko zamisli takšno zgodbo, predvsem pa lahko izveste kaj o takratni mogočni družbi VOC – Nizozemski vzhodnoindijski družbi. To je družba, ki je leta 1996 imela 50 000 zaposlenih, imeli so na stotine ladij, ki so trgovale v Afriki, Evropi, Aziji in Indoneziji.

Mene osebno se nobena od teh dveh knjig ni dotaknila, kar ne pomeni, da nista dobri. Preprosto mi nista vzbudili nekih občutkov, zadovoljstva, ki ga občutim, ko preberem knjigo, ki me pritegne (pa ni rečeno, da je dobra po merilih književnih kritikov). Tisti, ki berete našo stran, veste, da sem navadna smrtnica, ki piše o lastnem vtisu prebranih knjig. Lepo se imejte in uživajte.