Pa ne samo zaradi receptov ampak tudi zaradi slik. Ne vem kaj je z mano, zelo rada gledam slike lepo pripravljenih jedi. In vem, da je to zelo nekritično, vendar lepe slike v kuharskih knjigah vedno pretehtajo nad vsebino (zato pa jih imam kar nekaj na polici, ki niso ravno uporabne).
Pred nekaj dnevi mi je v roke prišla kuharska knjiga, ki me je pritegnila že zaradi samega naslova, ki je »Ščepec njama«. Takoj sem se spomnila, ko sem svojim otrokom , ko so bili še majhni govorila «to je njam, njam …«. Potem je pa še podnaslov, da je to 100 shujševalnih receptov iz domače kuhinje. Jaz sicer nisem ravno pravi naslov za katerokoli dieto, ker sem strahotno nedisciplinirana. Še posebej, če mi nekdo reče, da nekaj ne smem jesti, takrat je tako kot da bi mi prižgal vse senzorje, točno za tisto hrano, ki jo menda ne smem (sem poskusila s kruhom – misija nemogoče).
No, če se vrnem h knjigi »Ščepec njama«, (ki sta jo napisali Kate Allinson in Kay Featherstone) vsebuje zanimive recepte in lepe slike. Tudi ta, ki je poleg članka je iz nje in naslov recepta je »Piščanec po mediteransko s testeninami Orzo«. Zelo rada kuham in menda ne prav slabo pa teh testenin še nisem uporabila na ta način. Komaj čakam, da poskusim.
Ob tem, ko pišem o kuharski knjigi in hrani sem se spomnila na zanimivo knjigo z naslovom »Pomembnost življenja«, ki jo je napisal Liv Jovtang. Bil je eden najbolj vsestranskih kitajskih razumnikov 20. stoletja in za svoja dela je bil tudi večkrat nominiran za Nobelovo nagrado. V tem delu »Pomembnost življenja« govori tudi o odnosu kitajske duše do hrane. Liv pravi, da Kitajci, ki globoko poznajo človeško naravo, vse razprave in vse prepire končajo pri mizi in ne na sodišču.
Še posebej se mi je zdel zanimiv naslednji odlomek: »Ta zadeva z jedmi in pijačami tako globoko vpliva na nas, da so od nje odvisni revolucije, mir, vojne, patriotizem, mednarodni sporazumi, vsakdanje življenje in celotna zgradba družbenega življenja. Kaj je bil vzrok za francosko revolucijo? Rousseau, Diderot, Voltaire? Ne, pač pa hrana. Kaj je bil vzrok za rusko revolucijo? Spet hrana. V zvezi z vojsko je Napoleon izrekel eno svojih globokih modrosti, ko je dejal: »Vojska se bojuje z želodcem.« Kaj pomaga vpiti: »Mir, mir!«, kadar ni miru pod pasom? To velja tako za narode kot za posameznike. Cesarstva so razpadla, najmočnejši režimi in diktature so padli, ko je bilo ljudstvo lačno.«
Še nadalje pa pravi: »Ko je človekovo meso zadovoljno, je tudi njegov duh mirnejši in zadovoljnejši, zato postane ljubeznivejši in bolj razumevajoč.«
Pri meni to slednje prav gotovo velja, ker kadar sem lačna nisem najbolj prijazna in tolerantna. Zato uživajte tako z brbončicami kot z očesom, pa dober tek.