Samo pomislite, koliko dela imate pred seboj, rok se vam približuje, pa še vedno odlašate.

Verjamem, da vam je znano. Morda ste med tistimi, ki pravijo, da najlažje delajo pod pritiskom, ali pa med tistimi, ki jim vedno še nekaj manjka, da bi začeli ali dokončali neko delo ali pa vas vedno nekaj zmoti oz. vam pride vmes.

Kaj so razlogi za odlašanje?

Zakaj odlašamo? Morda zaradi stresa, strahu pred neuspehom ali napakami, perfekcionizmom, negotovosti?

Pa veste, da ni vsako odlašanje slabo. Ključen kriterij naj bi bil, kakšen posledice ima to odlašanje za nas.

Poznamo pozitivno in negativno odlašanje

Kadar potrebujemo čas, da neke ideje ali odločitve preprosto dozorijo, govorimo o pozitivnem odlašanju. Negativno pa ima negativne posledice in je za nas škodljivo.

Pozitivno odlašanje

Poznate občutek, ko ste morali pripraviti kakšno predstavitev, napisati seminarsko nalogo, povzetek, članek…, pa vam nikakor ni šlo? Niste našli pravega ritma ali niste mogli sestaviti prave tekoče vsebine. Ko se nam to zgodi, pomaga, da za nekaj časa zadevo pustimo. Ko se sprostimo in preusmerimo pozornost na nekaj drugega, neredko dobimo pravo idejo.

Negativno odlašanje in stres

V odlašanju se pogosto združita stres in strah. Kaj nam povzroča stres? Stvari, ki jih ne delamo. Ja, prav ste prebrali. Stresa mi na primer ne povzroča gradivo, ki ga v osnovi znam predelati. V stresu sem, ker tega ne delam, pa vem, da bi morala. Naš otrok je v stresu, ker ve, da se mora naučiti 15 strani, pa se ne loti dela. Vi ste v stresu, ker veste, da bi morali opraviti določen pogovor, pa tega kar ne storite.

Nato pa se pridruži strah. Strah pred tem, ali mi bo uspelo pravočasno predelati gradivo, ali se mi ga bo uspelo naučiti. Strah me je, kakšne posledice bo imel pogovor, ki bi ga morala opraviti.

Kadar govorim o odlašanju, ne morem mimo perfekcionizma

Dobro vprašanje bi bilo, od kod izvira potreba po perfekcionizmu in zakaj težim k njemu. Pogosto je razlog ponovno strah. Strah pred napakami, strah pred neuspehom, strah pred…

Verjamem, da ste že slišali, da je perfekcionizem “tlakovana pot do neuspeha”. Do neuspeha zato, ker zaradi perfekcionizma najdemo tisoč in en razlog, zakaj se dela še ne lotimo,  ga ne dokončamo ali oddamo.

Zmanjšajmo odlašanje

Pri sebi še nisem odkrila čarobne formule, ki bi popolnoma odpravila odlašanje. To počnem, ne glede na to, da poskušam ozavestiti to svojo navado. Včasih mi pač to enostavno »paše«. Ne »paše« pa mi takrat, kadar sem neodločna. To je sicer bolj povezano z mojim značajem, ker težko prenašam situacije, v katerih omahujem.

Kako zmanjšamo odlašanje

Prej ko bomo dosegli rezultate, prej bomo postali motivirani in razvili vztrajnost. Zato začnimo z majhnimi koraki in majhnimi zmagami, ki nas bodo povlekli naprej.

Recimo, da moramo predelati 150 strani gradiva. Razdelimo si ga in razmišljajmo o tistih 20 straneh, ne o 150. Začnimo in delajmo v intervalih po 30 minut (pomagajmo si na primer s »pomodoro« tehniko). Intervale lahko uporabimo tudi pri svojih otrocih. Začnimo s po 10 ali 15 minutami (odvisno od starosti). Lahko jih uporabimo pri hišnih opravilih.

Razbremenimo se

Kitajski pregovor pravi »Pot okoli sveta se začne s prvim korakom«. Prej ko začnemo, prej bomo zmanjšali stres in strah (pred neuspehom).

Naredimo prvi korak

Največ energije potrebujemo za začetek.

Morda morate zaključiti šolanje, dokončati diplomsko ali magistrsko nalogo, narediti kakšen strokovni izpit ali kvalifikacijo. Začnite s po 30 minutami na dan, glejte, raziskujte. Vsakič se boste počutili bolje.

Otroci morajo vaditi branje, da nimajo težav pri učenju. Naj berejo po 5 minut večkrat tekom popoldneva. Tako bodo mimogrede prišli na 20–30 minut branja na dan. Branje v enem kosu pa je lahko za njih izziv (še posebej pri tistih, ki ne berejo radi).

»Prav v tem trenutku nas, ne glede na to, kje smo, od novega začetka loči ena sama odločitev.«