Ponovno se je izkazalo, da knjige v naše življenje prihajajo po čudnih poteh. Knjigo »Zadnji Maov plesalec« sem povsem slučajno vzela v knjižnici. Verjetno večina od vas to knjigo že pozna, prevedena je bila leta 2006. Ne morem vam povedati zakaj me je pritegnila. Morda zato, ker sem se v zadnjem času naveličala leposlovja in sem želela nekaj drugačnega. Ta knjiga je bila zame eno veliko presenečenje v vseh najlepših odtenkih. Izjemno topla, polna čustev a ne osladna. Za piko na i sem naslednji dan, ko sem končala z branjem knjige zasledila na televiziji film »Zadnji Maov plesalec«. Vendar film ne doseže topline knjige. Občutke glavnega junaka sem enostavno lahko občutila.
Na platnicah piše: »Li Cinxinova pripoved je življenjska zgodba, ki je skoraj poniknila – kot milijoni življenj drugih kmetov – sredi revolucije in kaosa. To je zgodba o pogumu, o neskončni materini ljubezni, o hrepenenju mladega fantiča po svobodi. Lepa, bogata pripoved o navdihujočem življenju, podana z iskrenostjo, dostojanstvom in ponosom.«
Vseeno je ali imate radi balet ali ne, vseeno je kako blizu vam je Kitajska, pomembno je samo kako blizu so vam ljudje in njihove usode. Ponovna oda človeški volji. Priporočam v branje ob jesenskih večerih.